Občutljiv pes ni šibek pes. Pogosto le hitreje zazna spremembe v tonu glasu, okolju in vsakodnevni rutini ter se močneje odzove na grobo ravnanje, hrup ali daljšo osamljenost.
Pasma lahko nakaže določene vedenjske težnje, nikoli pa ne določi značaja posameznega psa. Na občutljivost vplivajo tudi genetika, zgodnje izkušnje, socializacija, zdravstveno stanje in okolje, v katerem pes živi.
Deset pogostih primerov
Pasme, ki so lahko bolj čustveno občutljive
Pri vseh je najboljša osnova enaka: jasna rutina, dovolj aktivnosti, varno okolje ter vzgoja brez zastraševanja in nepotrebnega pritiska.
Zlati prinašalci
Zlati prinašalci so praviloma družabni in zelo motivirani za sodelovanje z ljudmi. Oster ton, nedosledna pravila ali pomanjkanje stika jih lahko hitro zmedejo, medtem ko se na mirno vodenje in pohvalo navadno odzovejo odlično.
Najbolj jim pomaga: pozitivna motivacija, redno gibanje in vključevanje v družinsko življenje.
Rotvajlerji
Za mogočno zunanjostjo se pogosto skriva pes, ki je močno navezan na svojo družino in pozorno spremlja njeno razpoloženje. Pri vzgoji potrebuje mirno samozavest, jasne meje in doslednost, ne pa grobosti.
Najbolj jim pomaga: zgodnja socializacija, predvidljiva pravila in kakovostno skupno delo.
Labradorci
Labradorci so pogosto prilagodljivi, vendar jim veliko pomeni stik z ljudmi. Dolgčas, premalo gibanja ali nenadne spremembe dnevnega ritma se lahko pokažejo kot nemir, pretirano iskanje pozornosti ali neželeno vedenje.
Najbolj jim pomaga: dovolj gibanja, miselne naloge in stabilen vsakdan.
Psi tipa pit bull
Številni psi tega tipa iščejo tesen stik z ljudmi in se močno odzivajo na način, kako z njimi ravnamo. Zaradi telesne moči sta premišljena socializacija in odgovorno vodenje posebej pomembna, vzgoja pa naj temelji na nagrajevanju želenega vedenja.
Najbolj jim pomaga: varen stik z okoljem, jasna pravila in redna telesna ter miselna aktivnost.
Avstralski ovčarji
Avstralski ovčarji so energični, pozorni in pogosto zelo odzivni na dogajanje okoli sebe. Brez primerne zaposlitve lahko postanejo nemirni ali pretirano pozorni na dražljaje, zato sama telesna aktivnost običajno ni dovolj.
Najbolj jim pomaga: kombinacija gibanja, učenja, vohalnih nalog in načrtovanega počitka.
Border colliji
Border colliji hitro opazijo najmanjše spremembe v gibanju, tonu glasu in okolju. Njihova inteligenca je velika prednost, vendar lahko ob preveliki količini dražljajev ali nejasnih pričakovanjih prispeva tudi k napetosti in težjemu umirjanju.
Najbolj jim pomaga: strukturirano delo, kratke učne naloge in zavestno učenje počitka.
Cavalier King Charles španjeli
Ti majhni družni psi so pogosto zelo navezani na svoje ljudi in težje prenašajo dolgotrajno osamljenost. Nežnost ne pomeni, da ne potrebujejo pravil, pomeni pa, da se praviloma bolje učijo ob potrpežljivem in mirnem pristopu.
Najbolj jim pomaga: postopno navajanje na samoto, redna rutina in veliko kakovostnega stika.
Afganistanski hrti
Afganistanski hrti lahko delujejo zadržano in samostojno, vendar grobo ravnanje ali prisila pogosto zmanjšata njihovo pripravljenost za sodelovanje. Za odnos potrebujejo čas, spoštovanje in dovolj prostora, da se lahko odzovejo brez pritiska.
Najbolj jim pomaga: mirna komunikacija, nežna nega dlake in motivacija, prilagojena posameznemu psu.
Veliki angleški hrti
Veliki angleški hrti oziroma greyhoundi so doma pogosto presenetljivo mirni. Zaradi tanke kože, malo podkožne maščobe in občutljivosti na mraz potrebujejo udobno ležišče ter primerno zaščito, veliko pa jim pomeni tudi predvidljiv in tih dom.
Najbolj jim pomaga: mehko ležišče, zmerno gibanje, toplota in varen prostor za umik.
Mali angleški hrti
Whippeti so lahko zelo nežni, telesno občutljivi in močno navezani na domače ljudi. Hrupno ali kaotično okolje jim pogosto ne ustreza, po aktivnosti pa običajno cenijo mir, toploto in bližino.
Najbolj jim pomaga: kratki izbruhi gibanja, topel kotiček, miren pristop in stabilna rutina.
Praktična podpora
Kako podpreti občutljivega psa
Ne glede na pasmo največ naredimo z okoljem, v katerem se pes počuti varno in razume, kaj od njega pričakujemo.
Podoben ritem hranjenja, sprehodov in počitka zmanjšuje negotovost.
Nagrajujte želeno vedenje in zahtevnost povečujte postopoma.
Gibanje združite z vohanjem, učenjem in dovolj kakovostnega spanca.
Pes naj ima miren kotiček, kjer ga otroci, obiski in drugi ljubljenčki ne motijo.
Kdaj občutljivost ni več samo značajska lastnost?
Nenadna sprememba vedenja, dolgotrajna tesnoba, izrazit strah, agresivni odzivi, motnje spanja ali apetita ter nezmožnost umirjanja so razlog za pogovor z veterinarjem. Ko so zdravstveni vzroki izključeni, lahko pomaga usposobljen strokovnjak za vedenje psov.